Predstavitev 20 največjih družb portfelja RS in SDH

Opombe: kriterij izbora je knjigovodska vrednost deležev RS in SDH na dan 31. 12. 2021. Podatki se nanašajo na skupine družb, predstavitve družb pa so iz Letnega poročila o upravljanju kapitalskih naložb RS in SDH za leto 2021. Vsi podatki se posodabljajo enkrat letno, in sicer oktobra ob izdaji letnega poročila.



Osnovni podatki o dejavnosti

Koprsko pristanišče je sodobno, večnamensko mednarodno pristanišče, ki sodi med najpomembnejše pristaniške in logistične sisteme na severnem Jadranu. Njegova osnovna dejavnost je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, v njem pa se ukvarjajo tudi z vrsto dopolnilnih storitev, kar skupaj zagotavlja celovito logistično storitev. Leta 2008 je Luka Koper, d. d., za obdobje 35 let z državo sklenila koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Za izvajanje osnovne pristaniške dejavnosti pretovora in skladiščenja je v Luki Koper, d. d., namenjenih dvanajst specializiranih terminalov. To so kontejnerski terminal, terminal za avtomobile in RO-RO terminal ter terminali za generalne tovore, za les, za hlajene tovore, za živino, za tekoče tovore, za sipke tovore, za glinico, za premog in železovo rudo ter terminal silos in potniški terminal. V Skupini Luka Koper so povezane družbe, ki z različnimi storitvami zaokrožajo celovito ponudbo pristanišča, in sicer odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria Terminali, d. o. o., Luka Koper Pristan, d. o. o., v likvidaciji, Logis-Nova, d. o. o., Adria Investicije, d. o. o., in TOC, d. o. o., ter pridružene družbe Adria Transport, d. o. o., Adria Transport Croatia, d. o. o., Adria-Tow, d. o. o., Adriafin, d. o. o., in Avtoservis, d. o. o. Koprsko pristanišče je mejna vstopna točka za Evropsko unijo in ima status proste cone tipa I ter je od leta 2013 umeščeno v mediteranski in baltsko-jadranski evropski TEN-T koridor, kar povečuje strateški pomen transportne poti skozi Koper.

Koprsko pristanišče ima že več let zapored status največjega kontejnerskega terminala na Jadranu in se uvršča med največja tri pristanišča za pretovor avtomobilov v Sredozemlju. Z vidika transportnih poti je koprsko pristanišče največje pristanišče za sosednjo Avstrijo in zelo pomemben partner za Madžarsko, Slovaško, Češko, Poljsko in Nemčijo.
 

LUKA KOPER, D. D.

Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper - Capodistria
Povprečno število zaposlenih: 1.738
Lastniški delež RS: 51,00 %
Lastniški delež SDH: 11,12 %


Lastniška struktura (Top 5) na dan 30. 6. 2022

Lastnik Delež las. (%)
REPUBLIKA SLOVENIJA 51,00
SDH, d. d. 11,12
KAPITALSKA DRUŽBA, d. d. 4,97
MESTNA OBČINA KOPER 3,13
CITIBANK N.A. – FIDUCIARNI RAČUN 2,14

 

 

Informacije o poslovanju družbe Luka Koper d.d. v letu 2021

Finančni rezultati Skupine Luka Koper (v nadaljevanju Skupina) so se v letu 2021, v primerjavi s covidnim letom 2020, izboljšali. Večji pretovor blaga v skoraj vseh blagovnih skupinah je vplival na višje čiste prihodke od prodaje, ki so na ravni Skupine v letu 2021 dosegli 228,4 mio EUR in so bili za 9 % višji kot v letu 2020. Tej rasti pa nista sledila poslovni izid iz poslovanja (EBIT), ki se je na ravni Skupine znižal za 6 %, na 31,3 mio EUR, in EBITDA, ki se je znižal za 1 %, na 61,2 mio EUR. Med razlogi za padec so bili nižji drugi poslovni prihodki, ki so bili v letu 2021 glede na leto 2020 za 54 % oz. za 5,5 mio EUR nižji (v letu 2020 so bili to prihodki iz naslova odpisanih obveznosti za plačilo prispevkov ZPIZ in odprave rezervacij v višini 3,3 mio EUR).

 

Poslovni odhodki Skupine so se povečali za 8 %, na 201,9 mio EUR, med njimi pa so največji delež predstavljali stroški dela (87 mio EUR, rast 10 %) in stroški storitev (58,5 mio EUR, rast 10 %). Med stroški storitev so zajeti tako stroški agencijskih delavcev, stroški zunanjih pogodbenih partnerjev kot tudi stroški koncesije in stroški takse na pretovor, namenjene izgradnji drugega tira. Čisti poslovni izid Skupine je v letu 2021 znašal 31,8 mio EUR, kar je za 1 % manj kot v preteklem letu, a kar za 30 % nad načrti Skupine. V zadnjih letih se Skupina sooča z upadanjem dobička, kar je v pretežni meri posledica spremembe poslovnega modela in zaposlitve večjega števila delavcev ter uvedbe takse za drugi tir Koper–Divača. Konec leta 2021 je bilo v Skupini zaposlenih 1738 delavcev, kar je za 496 več glede na leto 2018 oz. za 40 več glede na leto 2020.

 

Podatki o pretovoru v letu 2021 kažejo spodbudno sliko, saj je indeks pretovora v vseh petih segmentih v primerjavi z letom 2020 dosegel oz. presegel vrednost 100. Celotni pretovor se je v letu 2021 glede na leto 2020 povečal za 7 %, na 20,8 mio ton. Pretovor kontejnerjev, merjen v TEU (Twenty-foot Equivalent Unit), je dosegel nov rekord in je znašal 997,574 TEU (+ 6 %), s čimer se Luka Koper trdno oklepa položaja največjega kontejnerskega pristanišča v severnem Jadranu. Pretovor avtomobilov je dosegel 656.477 vozil, kar je bilo za 6 % več kot v letu 2020. Največjo rast je beležil pretovor generalnih tovorov (19 %), najmanjšo rast pa pretovor tekočih tovorov (0 %), kar je bila posledica epidemije covida-19 in upada letalskega prometa.

 

Skupina je v letu 2021 nadaljevala naložbeni ciklus predvsem v povečevanje pristaniških zmogljivosti.  Izvedenih je bilo več večjih naložb, med katerimi je bila najpomembnejša gradnja kontejnerske obale na čelu 1. pomola za potrebe kontejnerskega terminala, zaključeni sta bili gradnja nove garažne hiše za avtomobile in gradnja dodatnega vhoda v pristanišče.

 

Ekonomska merila iz LNU so bila v večji meri dosežena ali celo presežena, večje odstopanje je bilo le pri realizaciji naložb. Za investicije je družba namenila 52,1 mio EUR, kar pa je bilo za 31 % oz. za 23,5 mio EUR manj od načrtov Skupine ter skoraj za 22 mio EUR manj od pričakovanj po LNU. Zaradi tega je opazno tudi veliko odstopanje pri kazalniku CAPEX v čistih prihodkih od prodaje. Med glavnimi razlogi za nedoseganje ciljev na tem področju so bile zamude pri postopkih javnega naročanja in zamiki izvedb nekaterih naložb. Zadolženost na ravni Skupine ostaja še naprej majhna, saj znaša kazalnik neto finančni dolg/EBITDA le 0,52. Dodana vrednost na zaposlenega se je v letu 2021 povečala za 3 %, na 85.236 EUR. Povečanje presega pričakovanja po LNU, kar je v določeni meri posledica večjih prihodkov in manjšega števila novih zaposlitev glede na plan.



Osnovni finančni kazalniki

  2021 2020 2019
ROE PRED DAVKI (v %) 6,99 7,44 9,95
ROA PRED DAVKI (v %) 5,12 5,32 6,91
EBITDA MARŽA (v %) 26,23 28,06 31,28
EBIT MARŽA (v %) 13,44 15,21 19,39
NETO FINANČNI DOLG/EBITDA 0,52 0,34 0,27
FINANČNI VZVOD 1,36 1,38 1,43


Osnovni podatki iz izkaza finančnega položaja

  2021 2020 2019
KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE 1.619 72.909 79.850
DENARNA SREDSTVA 40.638.685 61.021.421 73.030.320
SREDSTVA 634.103.258 607.399.743 597.410.414
KAPITAL 466.965.328 441.660.686 419.089.356
DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 61.799.456 71.620.602 82.934.760
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 55.446.409 50.638.269 47.605.935


Osnovni podatki iz izkaza poslovnega izida                                             

  2021 2020 2019
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 228.444.062 209.920.232 228.677.538
KOSMATI DONOS OD POSLOVANJA 233.211.661 220.258.525 233.680.015
EBIT 31.346.268 33.504.266 45.308.084
EBITDA 61.170.729 61.806.650 73.086.627
ČISTI DOBIČEK 31.793.528 32.029.564 40.425.162


Merila za merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države             

EKONOMSKA MERILA REALIZACIJA 2021 LNU 2021
ROE (v %) 6,99 7,10
EBITDA marža (v %) 26,23 27,50
CAPEX v čistih prihodkih od prodaje (v %) 22,80 33,60
Neto finančni dolg/EBITDA 0,52 1,00
Finančni vzvod 1,36 1,60
Dodana vrednost na zaposlenega (v EUR) 85.236,46 73.000,00

 

STRATEŠKA MERILA  REALIZACIJA 2021 LNU 2021
Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva (v EUR) 52.096.515,00 74.000.000,00
Ladijski pretovor (v tonah) 20.821.166,00 20.900.000,00
Ladijski pretovor vozil (št. vozil) 656.477,00 590.000,00
Ladijski pretovor zabojnikov (v TEU) 997.574,00 990.000,00

Glavni cilji skupine in poslovne usmeritve v prihodnje

Glavni cilji in usmeritve v prihodnje (strategija)

Skupina Luka Koper v letu 2022 načrtuje 6-odstotno rast čistih prihodkov od prodaje, ki bodo dosegli 241,5 mio EUR, in 1-odstotno rast ladijskega pretovora, ki bo znašal 21,1 mio ton. Čisti poslovni izid se pričakuje v višini 32,1 mio EUR. Ključni investicijski projekti v letu 2022 bodo povezani s povečevanjem zmogljivosti kontejnerskega terminala, gradnjo dodatnih skladiščnih površin za pretovor avtomobilov ter povečanjem skladiščnih zmogljivosti in operativnih pogojev za pretovor generalnega blaga, začetkom gradnje novega kamionskega terminala in nabavo opreme. Za projekte s področja trajnostnega razvoja bo Skupina v letu 2022 namenila 12,3 mio EUR, kar predstavlja 18 % vseh načrtovanih naložb. Z gradnjo sončnih elektrarn na strehah skladišč bo družba pričela izkoriščati svoj energetski potencial na področju obnovljivih virov energije.

Skupina je v letu 2022 pričela izvajati nov razvojni cikel, ki predvideva za 248 mio EUR naložb do leta 2030 v povečanje zmogljivosti kontejnerskega terminala na 1,75 mio kontejnerjev (TEU) letno. Do leta 2026 bo predvidoma dokončan tudi drugi tir Koper–Divača, ki bo omogočil večji transport blaga iz pristanišča po železnici, kar bo pomembna konkurenčna prednost za Skupino, hkrati pa bo pripomogel k čistejšemu okolju. Družba si bo z odločnim komercialnim pristopom skušala zagotoviti povečevanje količin pretovora in s tem ohranjati primat med pristanišči v severnem Jadranu in Sredozemlju. V skladu s strateškim načrtom namerava družba do konca leta 2025 povečati pretovor blaga na 27,3 mio ton, pretovoriti 1,23 mio TEU kontejnerjev in 886 tisoč avtomobilov.

 

Družba pri svojem poslovanju upošteva naslednja referenčna kodeksa:

Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države      

   DA    

Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb

   DA    

Opomba: Odstopanja od spoštovanja zgoraj navedenih kodeksov so navedena oziroma pojasnjena v Letnem poročilu družbe za leto 2021 (strani 19–20).

Predstavitev 20 največjih družb v RS