25.8.2017

Odziv Slovenskega državnega holdinga glede interpretacij študije priznane mednarodne svetovalne družbe McKinsey & Company s strani uprave Luke Koper

Dne 28. julija 2017 je potekal periodični sestanek z upravo in nadzornim svetom Luke Koper, d. d., kjer je bila študija McKinsey & Company predstavljena in kjer je bilo dogovorjeno, da bo nadaljnja obravnava potekala na eni od prihodnjih sej NS, kjer bodo zavzeli skupno stališče. NS Luke Koper, d. d. se do študije uradno očitno še ni opredelil, saj je še ni obravnaval, pri čemer je uprava družbe Luke Koper, d. d. dne 23. 8. 2017 na SEOnetu Ljubljanske borze pohitela z objavo komentarjev v obliki odgovora Kristjanu Verbiču iz VZMD z dne 22. 8. 2017.

 

Uprava Luke Koper, d. d. je v 162 strani dolgi študiji McKinsey & Company, pri čemer je SDH navedel, da gre zaupen dokument, v svojih komentarjih selektivno izbrala nekatere izseke, jih enostransko prikazala ter z njimi manipulira. Prav tako delničarji v komentarjih, ki so bili objavljeni na SEOnet-u, niso prejeli celovite informacije, temveč pristranske komentarje s pomočjo predhodnih vprašanj Verbiča, katere namen ni bil celovita in korektna predstavitev, temveč razvrednotenje pomena študije in relativizacija izsledkov mednarodno priznane svetovalne hiše McKinsey & Company. Očitno je, da se uprava Luke Koper, d. d. ukvarja predvsem s tem, kako medijsko diskreditirati študijo kot tudi vse njene ključne deležnike, zaradi česar slabi odnosi z njimi ne pripomorejo k razreševanju odprtih vprašanj glede prihodnjega poslovanja Luke Koper. Naloga uprave bi morala biti predvsem v tem, da z zavzetim delom dosega in dokazuje odličnost v poslovanju, boljše izkoriščanje vseh potencialov, dejavno reševanje problematike IPS in izvajanje vseh nalog ter projektov, za katere je pristojna in odgovorna.

 

Ključna ugotovitev študije je, o kateri se uprava Luke Koper ne opredeljuje in je bistvena, da kljub dejstvu, da družba uspešno posluje, obstaja velik potencial, da bi družba lahko dosegala bistveno boljše rezultate, o čemer se je javno izrekel tudi predsednik nadzornega sveta Luke Koper, kar je v interesu tako SDH, kot tudi ostalih delničarjev. Analiza primerljivih družb je nedvoumno pokazala, da je mogoče določene procese izboljšati in pri tem cilj SDH za nenehno izboljševanje poslovanja družb ne odstopa od standardov upravljanja.

 

Najpomembnejši cilj delovanja SDH na področju upravljanja kapitalskih naložb je doseganje boljših poslovnih rezultatov družb, v katerih imata RS in SDH kapitalsko naložbo ter posledično povečanje njunega premoženja, tako iz vidika prihodkov iz naslova dividend kakor tudi iz vidika vrednosti kapitalske naložbe.

 

Navedena študija bo SDH v pomoč pri oblikovanju pričakovanj v Letnem načrtu upravljanja za kapitalsko naložbo v obeh družbah. Letni načrt upravljanja ima in bo imel realne cilje, ki se jih bo dalo uresničiti, vendar v določeni meri tudi ambiciozne, ker je vizija SDH ustvarjanje vrednosti za lastnika, kar pomeni tudi pričakovanje, da se poslovanje družb iz leta v leto izboljšuje. 


Mediji tudi navajajo interpretacijo, da je bila »posledica študije sklep o nepodelitvi razrešnice upravi in o reviziji poslovanja Luke«. V nagovoru predsednice uprave SDH na skupščini Luke Koper je bilo naštetih veliko dejstev glede poslovanja Luke Koper, izsledki iz študije so obsegali le en del nagovora, delničarje pa je nagovorila tako o ugotovitvah FURSa kot tudi delovne inšpekcije o nezakonitostih poslovanja IPS-ov.

 

Ob vsem tem SDH čudi, da uprava Luke Koper v ničemer ne obvešča delničarjev in javnosti, kako namerava vzpostaviti zakonito poslovanje, saj je odgovorna, ker vstopa v poslovna razmerja z zelo spornimi izvajalci pristaniških storitev (IPS), ki imajo podizvajalce tipa "missing trader", a odločnih ukrepanj, ki bi pripeljala do novih rešitev, sprememb in zakonitega stanja do sedaj ni bilo.

 

Spomnimo, ugotovljene so bile kršitve delovne zakonodaje s strani Inšpektorata RS za delo. Nadalje je Finančna uprava Republike Slovenije pri pregledu večjega števila družb, ki poslujejo z Luko Koper ugotovila, da družbe, izvajalci pristaniških storitev, sodelujejo z drugimi podizvajalci v verigi, zadnji v verigi pa praviloma dviguje nedokumentirano gotovino, ki predstavlja vir za izplačevanje zaposlenih na črno, za dodatno plačilo sicer redno zaposlenih oseb, lahko pa tudi za različne provizije. Pri tem se seveda sled denarnega toka izgubi. Opisani model po mnenju Finančne uprave Republike Slovenije omogoča izredno netransparentno poslovanje na drugem, tretjem in nadaljnjih nivojih podizvajalcev.

 

Vse to so vprašanja, ki terjajo odločne ukrepe uprave Luke Koper, saj je ena od ključnih prioritet poslovanja družb v državni lasti tako uspešno kot tudi zakonito poslovanje z ničelno toleranco do korupcije in onemogočanje kakršnihkoli koruptivnih dejanj in ravnanj.