Predstavitev 20 največjih družb portfelja RS in SDH

Opombe: kriterij izbora je knjigovodska vrednost deležev RS in SDH na dan 31. 12. 2022. Podatki se nanašajo na skupine družb, predstavitve družb pa so iz Letnega poročila o upravljanju kapitalskih naložb RS in SDH za leto 2022. Vsi podatki se posodabljajo enkrat letno, in sicer oktobra ob izdaji letnega poročila.



Osnovni podatki o dejavnosti

Koprsko pristanišče je sodobno, večnamensko mednarodno pristanišče, ki sodi med najpomembnejše pristaniške in logistične sisteme na severnem Jadranu. Njegova osnovna dejavnost je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, v njem pa se ukvarjajo tudi z vrsto dopolnilnih storitev, kar skupaj zagotavlja celovito logistično storitev. Leta 2008 je Luka Koper, d. d., za obdobje 35 let z državo sklenila koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Za izvajanje osnovne pristaniške dejavnosti pretovora in skladiščenja je v Luki Koper, d. d., namenjenih dvanajst specializiranih terminalov. To so kontejnerski terminal, terminal za avtomobile in RO-RO terminal ter terminali za generalne tovore, za les, za hlajene tovore, za živino, za tekoče tovore, za sipke tovore, za glinico, za premog in železovo rudo ter terminal silos in potniški terminal. V Skupini Luka Koper so povezane družbe, ki z različnimi storitvami zaokrožajo celovito ponudbo pristanišča, in sicer odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria Terminali, d. o. o., Luka Koper Pristan, d. o. o., v likvidaciji, Logis-Nova, d. o. o., Adria Investicije, d. o. o., in TOC, d. o. o., ter pridružene družbe Adria Transport, d. o. o., Adria Transport Croatia, d. o. o., Adria-Tow, d. o. o., Adriafin, d. o. o., in Avtoservis, d. o. o. Koprsko pristanišče je mejna vstopna točka za Evropsko unijo in ima status proste cone tipa I ter je od leta 2013 umeščeno v mediteranski in baltsko-jadranski evropski TEN-T koridor, kar povečuje strateški pomen transportne poti skozi Koper.

Koprsko pristanišče ima že več let zapored status največjega kontejnerskega terminala na Jadranu in se uvršča med največja tri pristanišča za pretovor avtomobilov v Sredozemlju. Z vidika transportnih poti je koprsko pristanišče največje pristanišče za sosednjo Avstrijo in zelo pomemben partner za Madžarsko, Slovaško, Češko, Poljsko in Nemčijo.
 

LUKA KOPER, D. D.

Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper - Capodistria
Povprečno število zaposlenih: 1.801
Lastniški delež RS: 51,00 %
Lastniški delež SDH: 11,13 %


Lastniška struktura (Top 5) na dan 30. 6. 2023

Lastnik Delež las. (%)
REPUBLIKA SLOVENIJA 51,00
SDH, d. d. 11,13
KAPITALSKA DRUŽBA, d. d. 4,98
MESTNA OBČINA KOPER 3,14
CITIBANK N.A. – FIDUCIARNI RAČUN 2,24

 

 

Informacije o poslovanju družbe Luka Koper d.d. v letu 2022

Skupina Luka Koper (v nadaljevanju tudi Skupina) je leto 2022 zaključila z izjemnimi rezultati. Skupni ladijski pretovor je dosegel 23,2 mio ton blaga in presegel načrte za 2 %, dosežen pretovor v letu 2021 pa za 12 %. Pretovor je presegel načrtovane količine na vseh blagovnih skupinah, razen pri generalnih tovorih in kontejnerjih, v primerjavi z letom 2021 pa je bila rast pretovora dosežena na vseh blagovnih skupinah. Ne glede na to, da je pretovor kontejnerjev nekoliko zaostajal za načrti, je bil v letu 2022 dosežen nov letni zgodovinski rekord s 1.017.788 pretovorjenimi kontejnerskimi enotami (TEU – Twenty-foot Equivalent Unit), hkrati pa je bila presežena zgodovinska meja milijon pretovorjenih kontejnerskih enot (TEU) v enem samem letu. Pretovor avtomobilov je dosegel 801.063 vozil, kar je bilo 22 % več kot v letu 2021. Zgodovinski mejniki so bili doseženi tudi na terminalih za generalne, sipke in razsute ter tekoče tovore.

Finančni rezultati Skupine v letu 2022 so bili rekordni. Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper so dosegli 313,5 mio EUR in so bili za 37 % višji kot v letu 2021 in 4 % nad planom. Na povečanje čistih prihodkov od prodaje so vplivali predvsem prihodki iz naslova skladiščnin zaradi podaljšanega časa zadrževanja blaga v skladišču, kar je dodatno vplivalo na izboljšanje poslovnega izida iz poslovanja (EBIT), ki je  znašal 83,1 mio EUR in je za 165 % presegel doseženi EBIT v letu 2021 in je bil 19 % nad planom. Poslovni izid pred amortizacijo (EBITDA) je znašal 114,6 mio EUR in je presegel doseženega v predhodnem letu za 87 % ter načrtovanega za 14 %.  Doseženi čisti poslovni izid je znašal 74,2 mio EUR in je kar za 133 % presegel čisti poslovni izid preteklega leta ter za 17 % presegel plan.

Poslovni odhodki Skupine so v letu 2022 znašali 234,7 mio EUR in so se glede na leto 2021 povečali za 16 %. Povečale so se vse vrste odhodkov z izjemo drugih poslovnih odhodkov. V okviru stroškov materiala so se občutno povečali stroški energije zaradi večje porabe pogonskega goriva in zaradi višjih cen elektrike in pogonskega goriva. Povečanemu obsegu poslovanja je sledilo tudi povečanje stroškov storitev (stroški pristaniških storitev, stroški takse na pretovor, stroški koncesije), višji so bili  tudi stroški informacijske podpore. Stroški dela so bili višji iz naslova večjega števila zaposlenih, višjih izplačil iz naslova poslovne uspešnosti, več opravljenega nadurnega dela in zaradi uskladitve plač z inflacijo.

Skupina je v letu 2022 nadaljevala naložbeni ciklus v povečevanje pristaniških zmogljivosti, a na tem področju še vedno zaostaja za strateškimi načrti.  V zaledju novega priveza na podaljšani obali kontejnerskega terminala so uredili dodatnih 24.830  kvadratnih metrov površin za skladiščenje kontejnerjev. Pričeli so z aktivnostmi za podaljšanje severnega dela prvega pomola, v okviru katerega bodo pridobili dodatnih 118.000 kvadratnih metrov skladiščnih površin in nova kontejnerska dvigala. Novo kontejnersko obalo so opremili z najsodobnejšimi dvigali: z dvema obalnima, tipa super post-panamax in tremi električnimi mostnimi dvigali za skladiščne površine (eRTG).

Ekonomska merila iz LNU so bila presežena, večje odstopanje je bilo le pri realizaciji naložb. Za investicije je družba namenila 50,8 mio EUR, kar pa je bilo za 28 %  manj od načrtov Skupine.  Iz razloga nižjih investicij ter rekordnih prihodkov od prodaje, je opazno tudi veliko odstopanje pri kazalcu CAPEX v čistih prihodkih od prodaje, ki za ciljnim v LNU zaostaja kar za 63 %. Med glavnimi razlogi za nedoseganje ciljev na tem področju so bile zamude pri postopkih javnega naročanja in zamiki izvedb nekaterih naložb zaradi neustreznih ponudb. Zadolženost na ravni Skupine ostaja še naprej majhna, saj je bil kazalnik neto finančni dolg glede na EBITDA ob koncu leta 2022 negativen. Dosežena vrednost kazalnika je tudi rezultat nedoseganja načrtovanih investicij ter potreb po njihovem financiranju. Dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2022 znašala 119.847 EUR in je presegla pričakovanja po LNU za 41 %, kar je v določeni meri posledica večjih prihodkov ter manjšega števila novih zaposlitev glede na načrtovane.



Osnovni finančni kazalniki

  2022 2021 2020
ROE (v %) 15,09 7,00 7,44
ROA (v %) 11,11 5,12 5,32
EBITDA MARŽA (v %) 36,06 26,23 28,06
EBIT MARŽA (v %) 26,15 13,44 15,21
NETO FINANČNI DOLG/EBITDA -0,27 0,52 0,34
FINANČNI VZVOD 1,36 1,36 1,38


Osnovni podatki iz izkaza finančnega položaja

  2022 2021 2020
KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE 1.717 1.619 72.909
DENARNA SREDSTVA 94.749.216 40.638.685 61.021.421
SREDSTVA 701.154.228 634.103.258 607.399.743
KAPITAL 515.732.169 466.965.328 441.660.686
DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 56.159.209 61.799.456 71.620.602
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 75.818.749 55.446.409 50.638.269


Osnovni podatki iz izkaza poslovnega izida                                             

  2022 2021 2020
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 313.462.636 228.444.062 209.920.232
KOSMATI DONOS OD POSLOVANJA 317.805.862 233.211.661 220.258.525
EBIT 83.114.534 31.346.268 33.504.266
EBITDA 114.602.528 61.170.729 61.806.650
ČISTI DOBIČEK 74.159.799 31.793.528 32.029.564


Merila za merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države             

EKONOMSKA MERILA REALIZACIJA 2022 LNU 2022
ROE (v %) 15,09 7,00
EBITDA marža (v %) 36,06 28,50
CAPEX v čistih prihodkih od prodaje (v %) 16,20 43,50
Neto finančni dolg/EBITDA -0,27 2,00
Finančni vzvod 1,36 1,54
Dodana vrednost na zaposlenega (v EUR) 119.847 84.500

 

STRATEŠKA MERILA  REALIZACIJA 2022 LNU 2022
Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva (v EUR) 50.784.443 105.000.000
Ladijski pretovor (v tonah) 23.248.355 21.200.000
Ladijski pretovor vozil (št. vozil) 801.036 670.000
Ladijski pretovor zabojnikov (v TEU) 1.017.788 1.025.000

Glavni cilji skupine in poslovne usmeritve v prihodnje

Glavni cilji in usmeritve v prihodnje (strategija)

Skupina Luka Koper v letu 2023 načrtuje skupni ladijski pretovor v višini 23,3 mio ton, kar je na ravni količin, ki so bile realizirane v letu 2022. 

Družba Luka Koper je napovedala, da Skupina v letu 2023 načrtuje za 290 mio EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je za 7 % manj kot v letu 2022, poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v višini 34,5 mio EUR, ker je 55 % manj kot v letu 2022, EBITDA v višini 68 mio EUR, kar je za 40 % slabše kot doseženo v letu 2022 ter čisti poslovni izid v višini 32 mio EUR, kar predstavlja le 44% doseženega v letu 2022. Razlog je v nižjih prihodkih od prodaje zaradi krajšega zadrževanja blaga v skladiščih in s tem nižjih prihodkov od skladiščnin. Pričakuje se tudi pritisk na rast stroškov, vendar naj ti ne bi imela tolikšnega vpliva na EBIT.

V letu 2023 bo Skupina Luka Koper naložbam namenila 58,9 mio EUR, kar je za 16 % več kot v letu 2022. Pri tem se bo sledilo ciljem strateškega razvojnega načrta. Ključni investicijski projekti bodo vezani na povečanje zmogljivosti kontejnerskega terminala, gradnjo dodatnih skladiščnih površin za pretovor avtomobilov, povečanje skladiščnih površin za generalne tovore, gradnjo novega kamionskega terminala ter nabavo opreme. Za projekte s področja trajnostnega razvoja bo skupina namenila 14,5 mio EUR, kar predstavlja 24,6 % vseh investicij.

Do leta 2026 bo predvidoma dokončan tudi drugi tir Koper – Divača, ki bo omogočil večji transport blaga iz pristanišča preko železnice, kar bo pomembna konkurenčna prednost za Skupino, hkrati pa bo tovrstna oblika transporta pripomogla k čistejšemu okolju. Luka Koper si bo z odločnim komercialnim pristopom skušala zagotoviti povečevanje količin pretovora in s tem ohranjati primat med pristanišči v severnem Jadranu in Sredozemlju. V skladu s strateškim načrtom namerava skupina do konca leta 2025 povečati pretovor blaga na 27,3 mio ton, pretovoriti 1,23 mio TEU kontejnerjev in 886 tisoč avtomobilov.

Družba pri svojem poslovanju upošteva naslednja referenčna kodeksa:

 

Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države      

   DA    

Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb

   DA    

Opomba: Odstopanja od spoštovanja zgoraj navedenih kodeksov so navedena oziroma pojasnjena v Letnem poročilu družbe za leto 2022.

Predstavitev 20 največjih družb v RS